Patlidžan

Jajčevec spada med plodovke. Ime ima po jajčastih plodovih, ki so lahko tudi okrogli, hruškasti ali zelo podolgovati.
Najbolj poznamo temno vijoličaste, svetleče plodove, vendar je jajčevec lahko tudi drugih barv. Listi so ovalne oblike, rahlo kosmati. Je sorodnik krompirja. Zanimiv je za popestritev poletne prehrane in kot nadomestek mesa. Uživamo čim bolj sveže plodove, ki jih prepoznamo po napeti in še vedno bleščeči lupinici. Svežega ni nujno olupiti, rezine pa posolimo in pustimo, da spustijo tekočino, s tem pa tudi grenčino. Uporabljamo ga lahko v omakah, razpolovljenega nadevamo z mesom, ribami ali drugo zelenjavo, pečemo ali mariniramo.

Koristni nasveti za nego rastline:

Idealen dan: PLOD

Priporočeno število sadik na osebo: 3

Razdalja v vrsti: 60 cm

Razdalja med vrstami: 80 cm

Temperature sajenja (minimalna): 10°C

Minimalna temperatura za rast: 10°C

Izberite najboljšega soseda

Dobri sosedi:

Bob, Grah, Fižol – nizek, Zelje

Slabi sosedi:

Krompir, Paradižnik, Čebula, Ohrovt

Koristne rastline v posevku:

Žametnice, Ognjič, Kapucinke

Primerne cvetlice, zelišča:

Žametnice, Kapucinke, Ognjič

Priprava tal in sajenje jajčevcev

Kot vse plodovke, ga vzgajamo iz sadik, ki pa potrebujejo precej več časa, da so primerne za presajanje. Setev jajčevca v zaščitenih prostorih je ena izmed prvih v koledarskem letu, to je že konec januarja, začetek marca pa je zadnji datum setve. Rastlina potrebuje namreč kar veliko časa in toplote, da je primerna za presajanje. Rastline so zelo velike in močno olistane, zato potrebujejo veliko prostora. Med vrstami naj bo vsaj osemdeset centimetrov, v vrsti pa šestdeset. Nekateri jih pincirajo in pustijo samo tri vrhe. Plodovi v tem primeru običajno hitreje dozorijo in so lepše obarvani. Vendar so pogosto take rastline manj stabilne, zato potrebujejo oporo. Plodove obvezno odrežemo, saj se drugače zelo radi zatrgajo. Pobiramo srednje velike plodove, da ne izčrpajo preveč rastline. Jajčevec v zaščitenih prostorih sejemo med prvimi v koledarskem letu, saj rastlina potrebuje veliko časa in toplote, da je primerna za presajanje. Čas setve za sadike je od januarja do marca. Seme posadimo v Bio Plantella Start zemljo za potaknjence 1 cm globoko. Zalijemo ga z Bio Plantella Vito in pustimo v hladnem prostoru z zmerno svetlobo. Ko mine nevarnost zmrzali (v sredini maja), sadike jajčevca posadimo na prosto. Idealne temperature za razvoj mlade rastline so 22°C do 26°C, ne smejo pa pasti pod 10°C. Odrasle rastline so zelo velike in močno olistane, zato potrebujejo veliko prostora. Med vrstami naj bo vsaj 80 cm, v vrsti pa 60 cm razmika. Za dobro rast mora biti zemlja primerno prekopana in rahla ter močno pognojena z organskim gnojilom Plantella Organik, saj je jajčevec prava požrešnica med vrtninami.

Primeren čas za sajenje:

Priporočeni izdelki za pripravo tal in sajenje

Nega jajčevcev

Ker je zelo zahtevna in požrešna rastlina, jo gnojimo s 100 % organskim gnojilom v obliki pelet Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in plodovke. Čez leto večkrat dodamo tekoče organsko gnojilo Bio Plantella Vrt in tla zastiramo s pokošeno travo, listjem ali slamo, ki jih občasno zakopljemo v tla. Ves čas redno škropimo s pripravki na osnovi alg. Tako kot vse plodovke, potrebuje vročino in mokre noge. Namakamo ga redno, nikakor ne po listih, globina namakanja naj bo trideset centimetrov. Tako kot vse plodovke, tudi jajčevec potrebuje vročino in mokre noge. Namakamo ga redno, nikakor ne po listih, globina namakanja naj bo 30 cm. Zemlji za zalivanje 1x/ tedensko dodamo tekoče gnojilo Bio Plantella Vrt. Zalivamo obilno in sicer vso rastno dobo približno 2 x na teden.

Izdelki za nego in dognojevanje

Najpogostejše težave jajčevcev

Je zelo odporna rastlina, ki jo prizadenejo samo škodljivci, med njimi je najpožrešnejši koloradski hrošč. Obiramo ga redno, ob jajčevce sadimo pelin, žametnice, kapucinke, tudi fižol ga odganja, tla zastiramo s praprotjo. Ličinke in jajčeca koloradskega hrošča uspešno zatiramo z naravnim insekticidom Bio Plantella Flora Verde. Med škodljivci delata težave še pršica in resar ali trips, ki jih zatiramo z naravnim insekticidom Bio Plantella Kenyatox. Rjavi plodovi, ki niso mehki, ampak gnili, so znak pomanjkanja hranil, ki je običajno posledica sesanja škodljivcev ali pa hranil jeseni preprosto zmanjka.

Najpogostejši škodljivci

Bela mušica oz. rastlinjakov ščitkar, Koloradski hrošč, Ogorčice

Najpogostejše bolezni

Gniloba plodov paprike, Ovenelost jajčevca, Siva plesen, Viroze, Listna pegavost

Izdelki za varstvo

OPIS SPRAVILA

Pobiramo zrele, lepo oblikovane, svetleče obarvane jajčevce srednje velikosti (100–300 g), saj preveliki izčrpajo rastlino. Plodove obvezno odrežemo, saj se drugače zelo radi zatrgajo. Pazimo, da se ne pičimo, saj je na zelenem delu plodu lahko nekaj ostrih bodic, ki ostanejo v prstu tudi nekaj tednov in se rade zagnojijo.

Kdaj in kako pobiramo:

Uporabna vrednost

Jajčevec je zanimiv za popestritev poletne prehrane in nadomestek mesu. Zrezki iz jajčevca so okusnejši od mesa, tako praženi kakor pečeni ali na žaru. Pomembno je vedeti, da je potrebno uživati čim bolj sveže plodove, kar prepoznamo po napeti in še vedno bleščeči lupinici na plodu. Pred pripravo ga ni nujno olupiti lupino, če so plodovi sveži. Pomembno pa je, da narezane rezine posolimo in pustimo, da spustijo tekočino. Ožamemo jih in paniramo ali spečemo. Tako ne bodo grenki, kar se rado zgodi pri starih plodovih in manj kvalitetnih sortah. Jajčevcev ne hranimo predolgo, tudi v hladilniku ne, saj z vsakim dnem izgubljajo na kvaliteti. Ker so na hitro popečeni in začinjeni z ustreznimi zelišči odlična priloga mesu, jih ni težko porabiti sproti.

Zdravilni učinki

Odličen vir vitamina C in E. Znižuje holesterol, odvaja vodo in pomaga pri protinu.

Nazaj na koledar

Podijelite s prijateljem

Oglejte si še...