Kres

Kreša spada med solatnice. Je enoletna rastlina, ki lahko zraste do 60 cm. Tvori drobne roza cvetove. Uporabljamo jo, ko je visoka le do 10 cm. Po okusu in vonju je blizu gorčici.

Koristni nasveti za nego rastline:

Idealen dan: LIST

Priporočeno število sadik na osebo: /

Razdalja v vrsti: /

Razdalja med vrstami: /

Temperature sajenja (minimalna): /

Minimalna temperatura za rast: /

Izberite najboljšega soseda

Dobri sosedi:

Črna redkev, Fižol – visok, Fižol – nizek, Korenček, Redkvica

Slabi sosedi:

Azijska listnata zelenjava

Koristne rastline v posevku:

Kamilice

Primerne cvetlice, zelišča:

/

Priprava tal in sajenje kreše

Kreša je rastlina, ki izredno hitro kali, raste in da tudi seme. Je ena izmed rastlin, ki jo lahko sejemo kadarkoli in kjer koli. Sejemo jo pozimi na kuhinjska okna, spomladi v tople grede med sadike solate in zelo hitro tudi na prosto, kjer jo lahko imamo skoraj do zime.

Primeren čas za sajenje:

Priporočeni izdelki za pripravo tal in sajenje

/

Nega kreše

Kreša mora biti vedno dobro zalita čez celotno sezono rasti. Njene korenine se nikakor ne smejo posušiti. Najbolje je, da zasadke dnevno škropimo z vodo in jih tako ohranimo vlažne. Sladko koruzo vsaka dva tedna osipavamo in rahljamo tla okrog sadik.

Izdelki za nego in dognojevanje

Najpogostejše težave kreše

/

Najpogostejši škodljivci

/

Najpogostejše bolezni

/

Izdelki za varstvo

OPIS SPRAVILA

Sproti režemo liste.

Kdaj in kako pobiramo:

Uporabna vrednost

Vrtna kreša izvira iz Male Azije, Perzije in Mezopotamije, kjer so jo najprej začeli gojiti, in tudi iz severne Afrike. Poznali so jo že stari Egipčani, v Evropo pa so jo razširili Grki in Rimljani.

Kreša ima samo 10 do 26 kcal ali 42 do 109 kJ, zato jo priporočajo zlasti pri shujševalnih dietah. Kreša vsebuje precej beljakovin in vlaknin, zelo malo pa maščob in ogljikovih hidratov. Zelo veliko je v njej mineralov, največ pa kalija, kalcija, magnezija, fosforja in železa. Med vitamini prevladuje vitamin C in karotin. V kreši so tudi pomembne aminokisline, predvsem leucin, izoleucin, valin in treonin. Kreša vsebuje tudi glukozid glukonasturcin; iz tega nastaja eterično olje, katerega glavna sestavina je fenil – etil gorčično olje, ki draži sluznico in kožo. V kreši so tudi čreslovine. Kreša čisti kri, jo obnavlja in pospešuje delovanje jeter, žolčnika in ledvic. Kreša zdravi slabokrvnost, revmo, ugodno deluje tudi pri vnetju dihal, pri prehladih in nerednem delovanju ščitnice. Ker mehča sluz, pomaga pri izkašljevanju.

Preprečuje tudi zobno gnilobo in razjede na ustni sluznici. Primerna je za vodenične, bolne na jetrih in žolčniku. Pospešuje izločanje želodčnega soka, krepi želodec in žene na vodo, lajša obolenja, ki so povezana z nepravilno presnovo. Iz kreše iztisnjen sok moramo najprej razredčiti s petkratno količino vode. Razredčen sok pijemo dva- do trikrat dnevno, po eno kavno žličko. Če sok ni razredčen, lahko nastane vnetje grla in želodca. Sok pijemo največ štiri tedne, a tudi v tem času so primerni nekajdnevni presledki.

Zdravilni učinki

Uživanje kreše lahko podpira zdravje srca. Antioksidanti, ki jih vsebuje (predvsem karotenoidi), pa so povezani z zniževanjem krvnega pritiska, zmanjševanjem tveganja za nastanek srčnih bolezni, hkrati pa zmanjšujejo tudi tveganje za srčni infarkt in kap.

Nazaj na koledar

Podijelite s prijateljem

Oglejte si še...